Obstaja veliko načinov, kam pisati, ampak seveda je najbolj priročno na računalnik. V tem blogu bom napisala, kam vse lahko pišeš, prednosti in slabosti, pa tudi kakšne trike :). Upam, da vam bo všeč!
1. Blokec
Pisati v blokec je za ideje seveda super, ampak za celotna poglavja čez čas postane malo nepraktično. Če misliš zgodbe kje objaviti, jih piši na računalnik, saj jih boš drugače moral pretipkati, kar bo vzelo veliko časa in energije. Če pa ne, pisanje v blokec tudi ni napačno. Če ti je tako seveda ljubše, piši kar v blokec. Sama sem včasih pisala v zvezek, ampak potem sem odkrila PILovo spletno stran in Wattpad, in tako sem se odločila tam objavljati, zato sem začela pisati na računalnik.
Še ena slabost tega, da pišeš v blokec, je da, ne tega moreš zbrisati, ko nekaj napišeš. Na računalniku tisto, kar ti ni všeč, preprosto izbrišeš, v blokcu pa tega ne moreš, razen če pišeš s svinčnikom in potem zradiraš.
2. Word
Word je meni super izbira za pisanje, saj imaš veliko različnih pisav in njihovih velikosti, poleg tega pa lahko shrani ogromno napisanega. Sama vanj pišem svojo najdajšo zgodbo, Kraljevi plamen, in imam napisanih že 113 (!!!) strani. Lahko izbereš poljubno velikost pisave (osebno predlagam tam nekje med 10 in 15) in samo pisavo (meni je najboljša Times New Roman, saj je v njej napisanih veliko knjig, ampak tudi Cabrili ni slaba). Ampak sama sem pri pisanju v Wordu in na različnih spletnih straneh opazila, da se med njimi zelo razlikujejo narekovaji; v Wordu uporabljajo “, ponekod pa tudi », na PILu in Wattpadu pa je predvsem ta: ". Zato moraš paziti, ko kopiraš, da so narekovaji povsod enaki.
Word je tudi zelo v redu, če si to, kar pišeš, želiš tudi izdati, saj ima v spodnjem desnem kotu znakec knjige, ki če ga klikneš, dokument spremeni v izgled, če bi bil natisnjen. Seveda lahko tudi izračunaš (število strani pomnožiš z dve, saj je v natisnjeni obliki knjiga velika za pol strani v Wordu), ampak meni je boljši občutek, če vidim tisto številko 226 v kotu :).
3. Spletne strani
Lahko pišeš tudi na različne spletne strani in potem zgodbe tudi objaviš. Take spletne strani so na primer:
- PIL (za malo mlajše)
- Wattpad
- WebNovel (če raje pišeš v angleščini)
Drugače jih je še veliko, ampak te jaz poznam :). Vem, da sta PIL in Wattpad varna in super za pisanje, ampak sem slišala, da na WebNovel povabijo dobre pisatelje, potem pa brez avtorskih pravic kopirajo njihove zgodbe, zato te strani ne priporočam ravno. Drugače pa je na vseh takih straneh mogoče komentirati in lajkati zgodbe (ali pesniške zbirke, če ste bolj pesniki kot pisatelji :). Wattpad je super izbira za pisanje, saj se bo, ne glede na to, iz katere države si, vedno našel bralec tistega, kar si napisal. Poleg tega lahko shraniš vse, kar si napisal, knjigi dodaš opis in naslovnico, poleg tega pa si lahko narediš 'reading list' tvojih priljubljenih zgodb. Pil je podoben, ampak ker je večina izmed vas najbrž od tam :), bom to stran opisala bolj na hitro. Več ali manj je enaka kot Wattpad, ampak tam nimaš 'reading list-ov', res pa je, da imaš še druge forume, ki jih na Wattpadu ni, ampak niso namenjeni pisanju.
4. Beležke
Spletne strani in Word so bolj priročni, če si na računalniku, ki pa ga večina nima v svoji lasti in zato piše na telefonu. Jaz sem svojo prvo resno zgodbo, Resnico o Tessi, pisala v beležke na telefonu, ko pa je mami odkrila, da pišem, mi je kupila računalnik (hvala, mami XD). Te so za pisanje na telefonu res priročne, saj vse shranijo, poleg tega pa so že avtomatko nameščene na skoraj vsakem telefonu (hmm... Pri meni so bile, ampak ravno zdaj se mi zdi, da jih večina nima... No, v vsakem primeru si jih lahko potem naložiš :). Res pa je, da na telefonu ni realne predstave o tem, koliko napišeš, saj je ekran mnogo manjši kot na računalniku, in se ti zdi, da si napisal ogromno, pa je komaj za pol strani. A naj te to ne potre, samo vztrajaj naprej! Če kdo s Pila želi, lahko Resnico o Tessi začnem objavljati tudi tam (na Wattpadu sem jo že), da vidite, koliko napredka se lahko zgodi v (hmmmm...) pol leta? V vsakem primeru, zgodba je bila kratka in nepovezana, poleg tega pa takrat še nisem znala tako opisovati stvari in dogodkov. Res sem napredovala, samo nisem smela obupati!
To bo to za ta blog, upam, da vam je bilo všeč! Najverjetneje je to edina stvar, ki je ne bom opustila zdaj, ko nimam navdiha, ampak možno je, da deli ne bodo tako redni. Lepo bodite! Manon :)
Komentarji
Objavite komentar